Najpogostejše zdravstene težave podgan
Ko se odločimo za podgano kot hišnega ljubljenčka, se moramo zavedati, da tudi podganica lahko zboli in jo bo morda treba peljati k veterinarju. Še preden pride podganica v naš dom in preden bomo zares potrebovali veterinarja, se pozanimajmo, kje je najbližji veterinar z ustreznim znanjem oz. specializiran za glodalce. Naša podganica in njeno zdravje sta od trenutka, ko jo pripeljemo domov, naša odgovornost!
NA KAJ MORAMO BITI POZORNI?
Opazujmo žival – njeno vedenje, življenjske navade, zunanjost,...da bomo takoj oz. čimprej opazili morebitne spremembe in +čimprej tudi ukrepali. Čimvečkrat si vzemimo par minut časa, da podgano pretipamo in pregledamo. Bodimo pozorni na morebitno spremembo dlake, telesne teže, piske/hropce pri dihanju, kihanje, spremembe v vedenju itd. Dejstvo
je, da zgodnje odkrivanje bolezni pomeni boljšo prognozo!
Če v skupini živita 2 ali več podgan, je pogosto prva stvar ki jo opazimo, da se bolna podgana ne obnaša več kot ostale – loči se od skupine, ne more slediti drugim podganam in ne sodeluje pri skupinskih dejavnostih. Okolica je ne zanima, ni zainteresirana za druženje z drugimi članicami skupine in z ljudmi, apetit se zmanjša ali pa podganica preneha jesti. To je znak za alarm...
Zdrav kožuh podgane je mehak in sijoč. Tudi kožne spremembe in spremembe dlake oz. kožuha so lahko prvi pokazatelji zdravstvenih težav.
II. DEL - TEŽAVE S KOŽO
Zdrava koža podgane proizvaja posebno maščobo oz.olje, še posebej pri samcih. To je lahko vidno kot oranžne naslage na koži hrbta, ali pa kot prhljaj – ta je včasih po videzu lahko nekoliko podoben kožnim zajedalcem (uši, pršice). Prhljaj od zajedalcev enostavno ločimo po tem, da se zajedalci gibljejo, premikajo, prhljaj pa ne. Nekateri samci proizvedejo toliko masti, da je kožuh na hrbtu videti razmršen; to lahko vodi celo do izpadanja šopov dlake.
Pri vsem tem ne gre za zdravstveni problem, temveč je to pri podganah normalno. Če je te maščobe preveč, jo lahko enostavno odstranimo z detergentom za pomivanje posode razredčenim z vodo, vendar moramo biti ob tem pozorni, da potem kožuh dobro speremo z vodo.
Podgane (sploh samci), ki proizvajajo veliko kožne maščobe, jo bodo proizvajale vedno. Edini način za zmanjšanje količine izločene kožne maščobe je kastracija (oz. Sterilizacija).
Težave s kožo pri podganah nastanejo kot posledica srbenja – žival se praska (največkrat po vratu in ramenih, včasih tudi po obrazu, bradi, čelu,..tako nastajajo krastice, ki jih lahko zamejamo s poškodbami od drugih podgan.
Najpogostejši vzrok praskanja so pršice, manj pogosti vzroki pa so alergija, ekcem, glivične infekcije ali pa preveč beljakovin v prehrani (npr. mačja hrana, ribe,...). Skoraj nikoli pa vzrok srbežu niso bakterijske infekcije.
S praskanjem si žival lahko poškoduje kožo – s kremplji na nogah jo predrejo, tu nastane vstopno mesto za bakterije. Ko se praske celijo, se oblikujejo krastice, ki so tudi srbeče in povzročijo da se podgana praska še naprej - tako nastane začarani krog..
Prvi ukrep za preprečevanje poškodb je striženje krempljev na zadnjih nogah. Podganici lahko damo v kletko betonsko ploščico na mesto, kamor večkrat skoči, da si ob tem obrablja krempeljčke.
ZUNANJI ZAJEDALCI
Pri podganah so največkrat prisotne 3 vrste zunanjih zajedalcev in sicer bolhe, uši in pršice. Če se pojavijo, je zelo pomembno čimprejšnje ukrepanje; ne samo zaradi tega, ker dražijo žival ampak tudi zato, ker ti zunanji zajedalci prenašajo tudi nekatere notranje parazite.
Najpogosteje od vseh se pojavljajo bolhe – nekatere vrste so enake kot pri psih in mačkah. Velike so cca. 2 mm, temno rjave barve. Podgane niso primarni gostitelji bolh, a če imamo doma invazijo bolh pri psih ali mačkah, le – te pridejo tudi na podgane.
Večkrat se zgodi, da odraslih bolh ne opazimo, skoraj vedno pa v kožuhu najdemo njihove iztrebke, ki izgledajo kot črne male pikice. Zanesljivo lahko to potrdimo tako, da damo iztrebke na bel list papirja in na njih kapnemo kapljico vode. Bolšji iztrebki so v bistvu prebavljena kri, zato se iztrebek v kapljici vode raztopi, kapljica pa se obarva rdeče. Tako vemo, da gre res za iztrebek bolhe.
Podganja uš se razmeroma pogosto pojavlja pri divjih podganah, pri domačih pa jo najdemo le redko. Najpogosteje se zadržuje na hrbtu, vratu in ramenih podgane; na mestih, kjer se le-ta ne more doseči. Velike so le 0,5 do 1,5 mm, zato jih je težko opaziti brez povečevalnega stekla. So svetle, rumenkaste barve, lahko z rjavo ali rdečo točko na sredini. Ponavadi prej kot odrasle uši opazimo njihove iztrebke – sivkaste pikice, pritrjene na dlako. Uši se prehranjujejo s krvjo in v hudih primerih lahko povročijo močan srbež, slabokrvnost (anemijo, pomanjkanje rdečih krvnih celic), splošno oslabelost in podobno.
Pri podganah lahko najdemo tudi veliko vrst pršic. Povzročajo srbež in praskanje, poškodujejo dlako, a ponavadi ne poškodujejo kože. Če je torej koža poškodovana (krastice), gre najverjetneje za bolhe ali uši (lahko sočasno). Pršice se ne prehranjujejo s krvjo kot uši in bolhe. Lahko so dolgo prisotne, brez da bi se pokazali kakršnikoli znaki.
Vse pršice so vrstno specifične, kar pomeni da določena vrsta pršice živi samo na določeni živalski vrsti, zato se človek z njimi ne more okužiti. Pršice preživijo celo svoje življenje na gostitelju (podgani) in na njene dlake lepijo jajčeca – zato na golih podganah ne morejo preživeti. Življenjski krog pršice traja 26 dni, odrasla pršica pa živi 28 – 35 dni.
Podgane lahko ne kažejo nobenih znakov, da so invadirane s pršicami. Pod normalnimi pogoji so prisotne v manjšem številu. Po stresu, zmanjšani odpornosti kože ali drugih boleznih pa se prekomerno namnožijo. Pri zdravljenju je pomembno, da terapija zajema vse člane podganje družine, tudi če vsi ne kažejo znakov. Najverjetneje so pršice na vseh. Veterinar bo odvzel vzorec za mikroskopsko preiskavo, s čimer bo diagnozo potrdil in predpisal ustrezno terapijo.
ŽULJ (medicinski izraz: ulcerativni granulomatozni pododermatitis, angl. „bumblefoot“)
Gre za bakterijsko infekcijo na peti. Je okrogla, rdeča, otečena sprememba ali čir (ulkus), ki lahko formira rumenkasto skorjasto prevleko. Včasih se žulj odpre in krvavi. Ponavadi prizadane obe zadnji nogi, a je ponavadi na eni nogi huje kot na drugi. Če iz žulja zaznamo neprijeten vonj, to kaže na to, da je pod površino nastal sekundarni absces. V takem primeru je potrebna operacija.
Žulj se najpogosteje pojavlja pri starejših, pretežkih podganah, ki živijo v žičnatih kletkah ali na grobem nastilju. Vzrok je kronični pritisk in draženje kože na nogah. Nekatere podgane naj bi imele tudi genetsko predispozicijo za žulj, saj se lahko v rodovih ponavlja. Ko se enkrat razvije okužba, je žulj zelo težko zdraviti (niti antibiotiki niso preveč učinkoviti).
Če žulj pravočasno odkrijemo in takoj odstranimo dejavnike, ki so ga povzročili, torej spremenimo življenjsko okolje podgane, se zaceli sam. Zamenjamo podlago oz. nastilj v kletki, tako da je le-ta mehka in čista.
ALERGIJE
Tudi podgane so lahko alergične na hrano. Največkrat so alergeni arašidi, sončnična semena, pšenica ter mleko (mlečni izdelki, vključno z jogurtovimi priboljški, katerih je za glodalce kar nekaj). Če sumimo, da je katera od sestavin hrane za podgano alergena, jo odstranimo iz prehrane za cca. 14 dni. Če se stanje umiri, smo imeli prav.
Če se pojavi huda alergija, s praskanjem, rdečino, izpadanjem dlake, poslabšanjem splošnega stanja ipd., moramo podganico peljati k veterinarju, ki bo predpisal ustrezna zdravila za umiritev alergije in ublažitev simptomov.
Lahko se pojavi tudi alergija na alergene iz okolja (npr. borov ali cedrov nastilj)
SUHA KOŽA
Suha koža in prhljaj sta lahko posledica neustrezne prehrane ali pa premalo esencialnih maščobnih kislin. V takem primeru je priporočljivo prehrani dodajati prehranske dodatke in vitamine.Vzrok za suho kožo je lahko tudi suh zrak (premalo vlage v zraku) ali pa premalo zaužite tekočine (dehidracija). To se največkrat pokaže na repu, koža repa postane suha, luskasta, lahko so vidna razbarvanja kože oz. svetle lise. Problematično je včasih pri mladičih, ki lahko celo izgubijo del repa.
IZGUBA DLAKE
Pogost vzrok za brezdlačna mesta je prekomerno, obsesivno čiščenje kožuha in puljenje dlake. Najpogosteje ta gola mesta nastanejo na sprednjih nogah in trebuhu (tudi po glavi, obrazu, vratu, ramenih), so nesimetrična.
Drug možen vzrok za izgubo dlake so glivične okužbe.
Definitivno je največja naložba v zdravje naše živali kvalitetna prehrana, z dovolj hranilnimi snovmi, vitamini in minerali, ki jih organizem potrebuje. Če bomo podganici zagotovili v prehrani snovi, ki jih potrebuje, ter ji omogočili ustrezno
bivališče imamo mnogo več možnosti, da bo podganica živela zdravo, dolgo in kvalitetno življenje.
Avtorica: Nina Blažir
Viri:
http://www.ratfanclub.org/skin.html
http://www.merckvetmanual.com/pethealth/exotic_pets/rats/disorders_and_diseases_of_rats.html
