Najpogostejše zdravstene težave podgan
Ko se odločimo za podgano kot hišnega ljubljenčka, se moramo zavedati, da tudi podganica lahko zboli in jo bo morda treba peljati k veterinarju. Še preden pride podganica v naš dom in preden bomo zares potrebovali veterinarja, se pozanimajmo, kje je najbližji veterinar z ustreznim znanjem oz. specializiran za glodalce. Naša podganica in njeno zdravje sta od trenutka, ko jo pripeljemo domov, naša odgovornost!
NA KAJ MORAMO BITI POZORNI?
Opazujmo žival – njeno vedenje, življenjske navade, zunanjost,...da bomo takoj oz. čimprej opazili morebitne spremembe in čimprej tudi ukrepali. Čimvečkrat si vzemimo par minut časa, da podgano pretipamo in pregledamo. Bodimo pozorni na morebitno spremembo dlake, telesne teže, piske/hropce pri dihanju, kihanje, spremembe v vedenju itd. Dejstvo je, da zgodnje odkrivanje bolezni pomeni boljšo prognozo!
Če v skupini živita 2 ali več podgan, je pogosto prva stvar ki jo opazimo, da se bolna podgana ne obnaša več kot ostale – loči se od skupine, ne more slediti drugim podganam in ne sodeluje pri skupinskih dejavnostih. Okolica je ne zanima, ni zainteresirana za druženje z drugimi članicami skupine in z ljudmi, apetit se zmanjša ali pa podganica preneha jesti. To je znak za alarm...
Zdrav kožuh podgane je mehak in sijoč. Tudi kožne spremembe in spremembe dlake oz. kožuha so lahko prvi pokazatelji zdravstvenih težav.
I.DEL: RESPIRATORNE težave pri podganah
RESPIRATORNA MIKOPLAZMOZA (MYCOPLASMA PULMONIS)
Ena zelo pogostih zdravstvenih težav pri podganah (in tudi miših) je respiratorna mikoplazmoza. Bakterija Mycoplasma pulmonis je pri večini podgan prisotna že od rojstva, vendar pa pri zdravih živalih ne povzroča bolezni. Izbruh bolezni je v takih primerih lahko povezan s šibkim imunskim sistemom, stresom ali pa se pojavi sočasno z drugimi boleznimi. Z bakterijo se podgana lahko okuži tudi ob stiku z bolno živaljo, vdihne bakterije skupaj z aerosolom (bakterije v zraku) in pa tudi ob spolnem stiku. Največkrat pa jo, kot omenjeno, mladiči dobijo že od matere.
Bolezen ni nalezljiva in se ne prenaša na ljudi in druge živali.
Simptomi:
- kihanje (slišimo kot tanek pisk)
- težave pri dihanju (če podganico približamo ušesu, pri dihanju slišimo da hrope, piska)
- sprememba kvalitete dlake
- letargija (otopelost, nedejavnost)
- neješčnost, dehidracija
- včasih je prisoten rdeč izcedek iz oči in nosu – ko se posuši, okrog oči in nosu ostanejo rdečkasto rjavi porfirinski madeži
Oči pri zdravi podgani so bistre, zmerno vlažne, brez izcedka; nos pa čist in suh. Če opazimo rjavo – rdeče madeže okrog oči in nosu, je to lahko znak za težave, vendar pa moramo vedeti, da kljub temu, da so madeži v barvi krvi, to ni kri temveč porfirin (pigment v solzah in slini, ki postane rdeče rjave barve ko se izcedek posuši). To je sicer lčahko znak da gre za bolezen, je pa lahko prisoten tudi v povezavi s stresom. Če podgana kaže tudi druge znake bolezni ali pa če izcedek iz oči in nosu vztraja več kot tri dni, čimprej poiščimo veterinarsko pomoč.
Nezdravljena bolezen lahko vodi v hujše komplikacije in sekundarne infekcije, kot je npr. bronhitis (vnetje večjih sapnic), abscesi pljuč in pljučnica, zato sta hitra diagnoza in terapija bistvenega pomena.
Pri podganah se seveda pojavljajo tudi druge respiratorne težave in bolezni, a je respiratorna mikoplazmoza daleč najpogostejša, ne samo med boleznimi dihal, ampak tudi ena najpogostejših med vsemi boleznimi pri podganah.
Če je le možno, peljimo podganico k veterinarju, ki jo bo pregledal in predpisal ustrezno terapijo.
Kaj pri težavah z dihanjem lahko storimo sami?
- vlaženje zraka (pomaga že, če blizu kletke postavimo posodo z vodo)
- vdihavanje vodnih hlapov (vroča voda – para)
- podganici ponudimo tisto hrano, ki jo ima najraje; rade imajo npr. tudi sadne kašice in podobne sadne pripravke za otroke (vir vitaminov in vode)
- izogibajmo se prašnemu nastilju v kletki, saj majhni delci prahu v zraku dražijo dihala in lahko povzročijo izbruh bolezni; ne uporabljamo npr. borovega nastilja (žaganja), ampak v kletko raje damo bombažne krpe ali papir (pri papirju pozor – črnilo je strupeno!)
- bolano podganico ločimo od ostalih, damo jo v miren, tih prostor, kjer bo lahko počivala; podganice, ki živijo v skupinah, sicer vedo, da je njihova članica bolna, običajno so ob njej, lahko jo celo umivajo in crkljajo;
- česen, rožmarin in ameriški slamnik pomagajo okrepiti imunski sistem; to zmečkamo ali zdrobimo in poskusimo dati podgani skupaj s priboljškom
- sproti čistimo porfirinske madeže in (zasušen) izcedek iz nosu ter oči, saj to lahko dodatno ovira prehodnost dihalnih poti
- cigaretni dim draži dihala tudi podganam, zato se izogibajmo kajenju v notranjih prostorih v njihovi bližini
- redno čiščenje kletke – tudi amoniak hudo draži dihala!
Najhujša težava, ki se pri tem pojavi, je dehidracija. Dehidracija je pogosto tudi vzrok smrti, zato je to urgentno stanje! Podgano dobro opazujmo, koliko vode spije in koliko(krat) urinira. Ali je žival dehidrirana ali ne preizkusimo tako, da dvignemo kožo na vratu. Če se koža takoj ko jo spustimo lepo vrne nazaj, dehidracije ni; če pa se vrne počasi ali pa sploh ne, je prisotna dehidracija!
Preverimo tudi barvo sluznic, najbolje na dlesnih. Zdrave dlesni so rožnate barve,bolj ko so blede, več možnosti je, da gre za dehidracijo. Blede sluznice sicer lahko kažejo tudi na anemijo (pomanjkanje rdečih krvnih celic - eritrocitov v krvi).
Hujša dehidracija je resno stanje, zato je najbolje, da čimprej obiščemo veterinarja, kjer bo žival dobila infuzijo z natrijevim kloridom (NaCl=sol). Pri blažji dehidraciji oz. če nimamo možnosti obiskati veterinarja, si lahko pomagamo tako, da sami pripravimo tekočino, bogato z elektroliti. 1 čajno čajno žličko soli in 3 žličke sladkorja zmešamo v liter vode. Dobro premešamo in damo v hladilnik. Podgani dajemo tekočino bodisi po žlički (če pije sama) ali pa s pomočjo brizge apliciramo v usta oz. žrelo. To delamo toliko časa, da podganica spet začne normalno urinirati, ko dvignemo kožno gubo na vratu,pa se lepo razporedi nazaj na svoje mesto.
Respiratorna mikoplazmoza ni ozdravljiva, se pa da z antibiotiki okužbo blažiti do te mere, da lahko podganica s to kronično boleznijo živi normalno dolgo življenje. Izjemnega pomena pri tem pa je seveda čimprejšne odkrivanje bolezni in zdravljenje oz. blaženje simptomov.
Avtorica: Nina Blažir
Viri:
http://www.pets4homes.co.uk/pet-advice/common-health-problems-of-pet-rats.html
http://www.merckvetmanual.com/pethealth/exotic_pets/rats/disorders_and_diseases_of_rats.html
http://www.rat-care.com/health2.html
https://www.reddit.com/r/RATS/comments/jwo10/mycoplasma_pulmonis_what_every_rat_owner_should
